»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«

»Brez Max Broda ne bi vedeli, kdo je Kafka.«

»Čisto mogoče je, da bi Kafkova dela ostala popolnoma neznana svetu, če ne bi bilo njegovih prizadevanj.«

»Iluzija je, da bi bilo v naslednjem valu vse v redu.«

»Res sem nesrečnik, Ti, najdražja, pa si očitno bila poklicana za ravnovesje vsej nesreči.«

»Nehajmo se zanašati na iluzije, da bo nekdo od zunaj poskrbel za nas.«

»Ne gre imeti iluzij, da je s porazom Đukanovića vse rešeno.«

»Ne vem, o čem govorimo. Vsi niso niti dvignili desne roke, nekateri so dvignili levo, nekateri obe, nekateri niti ene, pa tudi te desne roke niso dvignjene v nekakšen nacistični pozdrav, a verjetno tega na fotografijah nihče ne vidi. Fotograf jih je vprašal, koliko so srečni, oni so odgovorili 'do neba' in dvignili roke, da to pokažejo.«

»S tem primerom želim poudariti, kako zelo veliko območje risi potrebujejo in kako pomembno je, da je ta prostor povezan od Dinaridov, preko območja Julijskih Alp naprej, do Avstrije, Nemčije in Italije.«