»Brez Max Broda ne bi vedeli, kdo je Kafka.«

»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«

»Ni več bodri zapeljivec, ki je proti večeru 13. avgusta 1912 pozvonil pri vratih Maxa Broda in se na kraju samem odločil osvojiti Felice. Zdaj jih ima devetintrideset, lasje so mu osiveli in nič več se ne vzpenja po stopnicah, preskakujoč po štiri hkrati. Svoje budne ure največkrat preživlja na ležalniku. Na sprehodih se hitro zadiha.«

»Iluzija je, da bi bilo v naslednjem valu vse v redu.«

»Res sem nesrečnik, Ti, najdražja, pa si očitno bila poklicana za ravnovesje vsej nesreči.«

»Ne gre imeti iluzij, da je s porazom Đukanovića vse rešeno.«

»S tem primerom želim poudariti, kako zelo veliko območje risi potrebujejo in kako pomembno je, da je ta prostor povezan od Dinaridov, preko območja Julijskih Alp naprej, do Avstrije, Nemčije in Italije.«

»Vse ostalo je iluzija.«

»To je bila vedno iluzija.«